Dnevnik ponedeljkove noči

NOČNI DNEVNIK, PONEDELJEK, 10. 1. 2011

Ponedeljek zvečer. Prišli smo s smučanja. Stemnilo se je. Učiteljica je razlagala, kako bo potekala noč – kdaj moramo biti v sobah, ugasnjene luči, tišina … Po predstavitvi hišnega reda, smo prebrali dnevnike, da jih je lahko ga. Zlodej objavila na spletu, nato pa je sledil kratek disco. Jedilnica se je spremenila v prostor za predstavitev sob. Naša soba Beeee – Beys na žalost ni imela programa, a je bilo zaradi mojega prijatelja, ki jeclja, vseeno dober show. Ko se je pričel disco so plesali, peli in kričali, jaz pa sem si raje uredil posteljo. Ko je v domu zavladala tišina, se je le iz naše sobe slišalo »ammmmmmmmm« - klicali smo namreč duhove. Bilo nas je zelo strah, a smo se opogumili in zaspali. Čakajte, to še ni konec. V sobi smo se, čeprav bi morala biti tišina, pogovarjali o smučanju in o nivojih smučanja. Ko sta Rok in Jaka zaspala, sem se pogovarjal po telefonu. Klical sem mamo. Poslovil sem se, izklopil telefon, se ulegel in zaspal z mislimi, kaj nas čaka naslednji dan. Ob 03.29 je Roka nosila Luna. Prižgal je luči in nas zbudil iz zasanjanega spanca. Mislil sem, da so sanje, ampak je bila kruta resničnost. No, sedaj je pa res konec. Adijo.

Denis Omerović

NOČNI DNEVNIK, PONEDELJEK, 10. 1. 2011

Bedeli smo do 23. ure. Potem smo šli v sobe. Učitelj je prišel trikrat v našo sobo, saj smo bili zelo glasni. Umil sem si zobe, se namazal s kremo in si nataknil kapo. Malo smo se še posmejali, saj smo gledali smešne posnetke na Žanovem telefonu. Zaspali smo. Velikokrat sem se zbudil, saj me je motil Glinšek, ki je spuščal »dišeče golobčke«. Moral sem prezračiti sobo.

Dem Pljava