Regijsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje

V sredo, 26. 1. 2011, smo se odpravili v Petrovče na regijsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Učenci so nam pripravili prijeten kratek program, da bi  nas malce razvedrili pred pisanjem. Ravnateljica OŠ Petrovče nas je seznanila s potekom tekmovanja, nato pa smo se odpravili v razrede. Tam smo pisali spis z naslovom »Mečem stvari v kovček: knjigo, humor, ljubezen«.

Po končanem tekmovanju smo odšli  v jedilnico, kjer so nam pripravili sok in sendvič. Potem pa smo se vsi srečni, da smo odpisali tekmovanje, vrnili v Velenje. 

Petra Grošelj

ŠOLE V NARAVI JE KONEC

Naša šola v naravi se počasi zaključuje. Imamo še zajtrk, nato spakiramo do konca, pregledamo sobe, naložimo smuči in se odpravimo proti Velenju.

Predviden prihod v Velenje je med 12. in 12.30 uro.

4. dan šole v naravi - Kranjska Gora, 13. 1. 2011

Včeraj zvečer sta Anja in Teja zaspali zelo hitro. Z Lauro pa sva bili pokonci do 22.30. No, tudi takrat še nisva zaspali. Zbudile smo se ob 7.30, ko je vstopil učitelj s svojim žvižganjem. Kmalu smo šli na zajtrk, jedla sem to, kar vsak dan – kruh, sir in salamo. Odšle smo v sobe. Želele smo še malo pospraviti, ampak ni bilo časa. Odšli smo na smučanje. Po vrnitvi v dom, smo dale sušiti budne in hlače ter odšli na kosilo, ki je bilo zelo okusno. Sledila je tekma, ki ni bila nič posebnega. Popoldne smo šli na pohod do jezera Jasna. Ko smo se vrnili, nas je že čakala večerja. Zvečer nas čaka razglasitev rezultatov tekme in težko pričakovani disco.

Ajta Pavlič

Zjutraj  me je , tako kot včeraj, zbudilo ptičje petje učitelja Kristana. Blaža ni bilo v postelji, saj je ravno takrat odšel na stranišče.

Ko sem se dobro zbudil, smo se oblekli in odšli na zajtrk. Po zajtrku sem si umil zobe in se oblekel v smučarsko opremo. Deset do devetih sem obul smučarske čevlje in odšel ven. Malo čez deveto uro smo že bili na smučišču. Učiteljica nam je razdelila karte za današnji dan in že smo bili pripravljeni na smuko. Najprej smo se spustili po progi Dolenčev rut, potem pa odšli na Podkoren. Danes smo se spustili tudi po začetni strmini, ki je tako strma kot ciljna strmina, le da je malo ožja. Ta spust je bil kar zahteven, saj smo se spustili po celotni tekmovalni progi. Po tem spustu smo zopet odšli na progo, kjer bomo popoldne tekmovali. Tam smo zopet smučali brez palic po postavljeni progi. Malo pred koncem smo se zopet spustili po progi Dolenčev rut, potem pa smo pospravili smuči in odšli v dom. Preoblekli smo se in odšli na kosilo.

18:27

Po kosilu smo se zopet oblekli v smučarska oblačila in odšli na popoldansko smuko. Enkrat smo presmučali Dolenčev rut, enkrat Vitranc, potem pa smo se vozili po progi, kjer smo imeli tekmovanje. Učiteljica je z malimi stožci naredila progo, mi pa smo jo potem splužili. Druga skupina je imela tekmovanje prav tako na tej progi in se je spustila prva, nato smo se po progi spustili smučarji 3. Skupine. Odsmučal sem dobro, le en stožec sem zgrešil. Najbrž bom zaradi tega pribitka, a vseeno upam na dobro uvrstitev. Kateri po vrsti sem, bomo videli po večerji. Še pred večerjo pa smo imeli pohod.

Odšli smo do jezera Jasna, kjer je tudi kip kozoroga. Slikali smo se in se odpravili proti domu.

Nejc Zajc

pohod ...

 1. skupina ...

 2. skupina ...

 3. skupina ...

 

 najbolj pospravljene sobe ...

 disco ...

Dnevnik ponedeljkove noči

NOČNI DNEVNIK, PONEDELJEK, 10. 1. 2011

Ponedeljek zvečer. Prišli smo s smučanja. Stemnilo se je. Učiteljica je razlagala, kako bo potekala noč – kdaj moramo biti v sobah, ugasnjene luči, tišina … Po predstavitvi hišnega reda, smo prebrali dnevnike, da jih je lahko ga. Zlodej objavila na spletu, nato pa je sledil kratek disco. Jedilnica se je spremenila v prostor za predstavitev sob. Naša soba Beeee – Beys na žalost ni imela programa, a je bilo zaradi mojega prijatelja, ki jeclja, vseeno dober show. Ko se je pričel disco so plesali, peli in kričali, jaz pa sem si raje uredil posteljo. Ko je v domu zavladala tišina, se je le iz naše sobe slišalo »ammmmmmmmm« - klicali smo namreč duhove. Bilo nas je zelo strah, a smo se opogumili in zaspali. Čakajte, to še ni konec. V sobi smo se, čeprav bi morala biti tišina, pogovarjali o smučanju in o nivojih smučanja. Ko sta Rok in Jaka zaspala, sem se pogovarjal po telefonu. Klical sem mamo. Poslovil sem se, izklopil telefon, se ulegel in zaspal z mislimi, kaj nas čaka naslednji dan. Ob 03.29 je Roka nosila Luna. Prižgal je luči in nas zbudil iz zasanjanega spanca. Mislil sem, da so sanje, ampak je bila kruta resničnost. No, sedaj je pa res konec. Adijo.

Denis Omerović

NOČNI DNEVNIK, PONEDELJEK, 10. 1. 2011

Bedeli smo do 23. ure. Potem smo šli v sobe. Učitelj je prišel trikrat v našo sobo, saj smo bili zelo glasni. Umil sem si zobe, se namazal s kremo in si nataknil kapo. Malo smo se še posmejali, saj smo gledali smešne posnetke na Žanovem telefonu. Zaspali smo. Velikokrat sem se zbudil, saj me je motil Glinšek, ki je spuščal »dišeče golobčke«. Moral sem prezračiti sobo.

Dem Pljava

3. dan v šoli v naravi - Kranjska Gora, 12.1. 2011

Danes me je zbudilo učiteljevo oponašanje ptice ob 7.30. Vsi smo se oblekli, si umili zobe ter odšli na zajtrk.  Za zajtrk smo lahko izbirali med kosmiči, čokolešnikom, kruhom z raznimi namazi in še veliko drugimi jedmi. Zajtrku so sledile priprave na smučanje. Oblekli smo se v smučarsko opremo in stežka čakali na smučanje. Do smučišča smo hodili 5 minut. Ko smo končno prispeli na smučišče, smo si razdelili smuči ter se razvrstili v skupine. Tretja skupina smo se najprej vkrcali na sedežnico, ki nas je popeljala na hrib, na katerem smo se že včeraj smučali. Nato pa smo šli raziskati še včeraj zaprto progo Podkoren in njene povezave. Peljali smo se tudi po progi Vitranc 1. Med vožnjo smo se občasno ustavili, da nam je učiteljica kaj povedala ali pa zadala navodila, kako naj se peljemo. Najbolj zanimivo je bilo, ko smo se vozili brez palic, s katerimi je učiteljica naredila progo za veleslalom. Potem smo se še nekajkrat spustili v  dolino po enaki progi kot prej, vključno s progo Vitranc 1.

Okrog 12. ure smo se odpravili nazaj v dom, kjer smo se preoblekli in dali mokra oblačila sušiti. Ob pol enih smo imeli kosilo. Jedli smo pečen krompir ter ribe, za predjed je bila juha za dodatek pa si lahko izbiral med zeleno solato in rdečo peso. Kosilu je sledil počitek. Po počitku  smo  se ob dveh spet odpravili na smučišče. Najprej smo se po povezavah povzpeli na Vitranc 1,nato pa smo se po rdeči progi spustili do Vitranca 2 oz. do Podkorena. Pot smo nadaljevali po črni progi. Nekateri so bili več na zadnjici kot na tleh. Ker je bilo res veliko padcev, sem ta dan poimenovala padalni dan. Ko smo prišli v dolino, smo se še enkrat vkrcali na sedežnico. Na vrhu smo sklenili, da se bomo tokrat v dolino spustili po rdeči progi, ki pa se nam ni zdela kaj dosti položnejša. Nato smo se še zadnjič povzpeli na vrh in se spustili po povezavah nazaj na progo, kjer smo se smučali prejšnje dni. Dvakrat smo se še lahko po svoje peljali po progi, nato pa je bila ura že štiri. V uto smo zložili smuči, naredili nekaj skupinskih fotografij in se odpravili nazaj v dom.

Imeli smo malo časa, da se preoblečemo, saj nas je že čakal avtobus, ki nas je odpeljal na ogled Planice. V Planici smo izstopili, se slikali, ogledali skakalnice in se z avtobusom odpeljali v center, kjer smo lahko nakupovali.

Pisali smo tudi razglednice. Za nakupovanje smo imeli kar eno uro časa. Po nakupovanju pa smo se odpravili nazaj v dom, ki je že dišal po picah. Imeli smo še malo pouka, potem pa težko pričakovano večerjo. Sledi družabni večer. Gotovo bo zanimivo!

                                                                               Tjaša Strmčnik

Kranjska Gora, tretji dan

SREDA, 12. 1. 2011

Zbudili smo se v čudovito jutro - sončno jutro!!! Tudi malce bolj mrzlo je, tako da pričakujemo dobro smuko.

Se oglasimo v večernih urah!

DRUGI DAN ŠOLE V NARAVI

TOREK, 11. 1. 2011

Danes nas je učitelj z oponašanjem ptice zbudil ob 7. 30. Pol ure smo imeli časa, da smo se oblekli, umili in počesali. Ob 8. uri smo se odpravili  na zajtrk. Po zajtrku smo imeli malo časa, da smo se oblekli v »bojno opremo« - smučarske komplete, si nadeli rokavice ter odšli po smučarske čevlje in čelade.  Odpravili smo se na smučišče. Danes je bila pot lažja, saj nismo imeli smuči in palic, ker smo jih včeraj pustili v uti na smučišču. Dobili smo smučarske vozovnice. Učenci 2. skupine smo se z vlečnico odpravili na vrh hriba. Nekateri so imeli  težave, saj so padali z vlečnice. Ko smo prišli na vrh, smo počakali, da se je zbrala cela skupina. Učitelj nam je povedal, katere tehnike smučanja poznamo in kako se obnašamo na smučišču. Po dopoldanskem smučanju smo odšli v dom na kosilo, ki je bilo zelo okusno. Po kosilu smo začeli s pisanjem dnevnikov, malo pa smo počivali, saj so nas noge kar bolele. Popoldansko smuko smo pričeli ob 14. uri. Dvakrat smo se učenci 2. skupine spustili po hribu, nato pa smo odšli na sedežnico. Nekaterim je šlo dobro, nekaterim malo manj. Smučanje smo zaključili s smuko v koloni. Čas je hitro minil. Smuči smo shranili v uto in se odpravili proti domu. Ob 17. uri smo se odpravili v bazen, v hotel Larix, kjer smo se imeli zelo lepo. Posušili smo si lase in se odpravili na večerjo. Čaka nas filmski večer.

Katja Pečovnik

Po zajtrku smo odšli smučat. Bilo je veliko luž in snežilo je. Na smučišču smo imeli dve rekreaciji – smučanje in vodno smučanje. Raziskali smo še preostala smučišča v Kranjski Gori. Pod sedežnico smo videli nekaj grbin in boarderjev. Zadnja vožnja je bila zelo zanimiva, saj je pričelo deževati in snežiti hkrati. Ogledali smo si še sedežnico, ki vodi na Vitranc. Spravili smo smuči in se odpravili v dom. Po kosilu je sledil počitek in smučanje. Smučali smo lahko tudi sami (3. skupina). Po smučanju smo odšli na bazen, kjer smo se imeli zelo lepo - lovili in tunkali smo se. Zvečer nas čaka filmski večer v pižamah.

Klemen Glinšek

Torek, 11. 1. 2011

Zbudili smo se v zasneženo jutro. Upamo, da se bo sneženje nadaljevalo.

Sledi zajtrk, nato pa bele strmine.

Se oglasimo zvečer!

KRANJSKA GORA, šola v naravi

PONEDELJEK, 10. 1. 2011

Ko sem se zjutraj zbudil, se umil in odšel v kuhinjo na zajtrk, sem zagledal poln kovček in se razveselil šole v naravi. V kovček sem dal še toaletno torbico, nato pa sem skupaj z dedkom in mamo odšel pred šolo.

Avtobus je odpeljal ob 8. zjutraj. Sedel sem skupaj z Matevžem (ki je tudi moj sostanovalec v sobi). Vožnja je trajala 2 uri in pol, na srečo smo imeli vmes en postanek. Okrog 11. ure smo prispeli v Kranjsko Goro. Nastanili smo se v Železničarskem domu. Skupaj z Blažem in Matevžem smo dobili sobo št. 5. Po kosilu smo odšli prvič na smučišče. Škoda, da so smuči in palice tako težke, saj smo jih morali odnesti na smučišče. Danes se nismo peljali z nobeno sedežnico ali vlečnico, ampak smo šli peš v hrib in se nato spustili. Med spustom nas je opazovala učiteljica Szabo in nas razvrstila v skupine. Prišel sem v 3., najboljšo skupino. Pred šolo v naravi sem mislil, da bom v 2. skupini, v resnici pa sem prišel v tretjo.

V dom smo prišli zelo hitro, saj nismo imeli smuči. Za popoldansko malico smo imeli banano in piškote. Današnji dan mi je bil všeč. Soba je res malo majhna, je pa lepa. Ena stvar pa je bila kriva, da današnji dan ni bil odličen – vreme. Deževalo je cel dan in dežuje tudi sedaj.

Obeta se nam še predstavitveni večer, na katerem se bo vsaka soba predstavila. Naša soba se imenuje TRIJE SMUČARJI.

Kaj več pa jutri …

Nejc Zajc