OBISK UREDNIŠTVA ČASOPISA NAŠ ČAS

Mladi novinarji smo si zadali nov cilj – da se pozanimamo o zgodovini in vseh podrobnostih, ki vam niso bile znane (do zdaj) o časopisu Naš Čas.

Izvedeli smo, da je ta časopis star približno 58 let. Imel je že kar nekaj imen, npr. Velenjski Rudar, Šaleški Rudar, Rudar; od leta 1973 dalje pa se imenuje Naš Čas. Gospod Stane Vovk nam je pokazal stare oblike tega časopisa, ki je prej izhajal vsak petek, zdaj pa vsak četrtek.

Ob torkih imajo najprej sestanek, kjer se dogovorijo o časopisu, nato ga v sredo zvečer pošljejo v Ljubljano, kjer natisnejo približno 5500 izvodov, ti gredo potem v prodajo. Povedal nam je, da njihovi novinarji pišejo o ljudeh za ljudi. Kaj se je dogajalo, kaj se dogaja in kaj se bo dogajalo. Nekajkrat so delali po cele noči, da so pravočasno in dobro naredili časopis.

 Novinarji najprej napišejo članke, potem pa jih oblikovalca uredita, tako da so zanimivi in da pritegnejo pozornost vsakogar. Svoj poklic imajo zelo radi in zato jim tudi uspeva, da delajo to delo odlično,čeprav je zahtevno.

                                                            Annemarie Jerovšek

4. dan

Javljamo se malce pozno, ker so bile tehnične težave ...
4. dan je bil poln dogodivščin ...
slike govorijo ...

3. dan

Bujenje je bilo ob 7. uri. Počasi smo zlezli iz postelj in odšli na zajtrk, kjer smo se, vsaj naša skupina, najedli.

Danes je bil na urniku raziskovalni pohod. Hodili smo kar nekaj časa.

Namen raziskovalnega pohoda je bil iskanje fosilov in živih bitij v potoku. Igor je našel fosil starodavnega drevesa (star več kot 60 milijonov let), ki ga je podaril domu Trilobit.

Odpravili smo se proti domu, kjer nas je čakalo okusno kosilo. Fantje smo se dogovorili za turnir v malem nogometu. Turnirja nismo izvedli, ker je veliko igralcev obupalo.  Tako sta tekmo odigrali samo 2 ekipi. Zmagala je ekipa Belmina, Uroša, Anela in Luke. Ostali so se vozili s kanuji, nekateri plezali, se vozili z monocikli …

Po večerji je sledil še nočni pohod v Zoisov park na Pristavi. Vračali smo se že v poštenem mraku … Dan je bil zanimiv.

Igor in Belmin

2. dan

Prebudilo nas je igranje orglic. Bil je gospod Jože. Pojedli smo zajtrk in se pripravili na dolg pohod, ki sprva naj ne bi trajal tako dolgo kot je. Ker smo, po Jožetovih besedah, Društvo Zmernega Napredka, smo pohod podaljšali, saj smo imeli dober tempo. Malicali smo na Pustem Rovtu, 1296 m.

Povzpeli smo se vse do avstrijske meje, videli Triglav in pot nadaljevali do Belske planine, ki je na nadmorski višini 1700 m. Razgled je bil čudovit.

Triglav

Med potjo smo opazili veliko rastlin – narcise, encijan, Zoisovo vijolico, avrikelj (lepi jeglič) … Vreme je bilo čudovito in vsi smo malce zagoreli.

alpski kosmatinec

encijan in avrikelj (lepi jeglič)



                                 

Zoisova vijolica

Domov smo se vračali utrujeni, a zadovoljni in še vedno pod vtisom narave … V domu nas je pričakalo kosilo, sledilo je tuširanje in prosti čas, ki smo ga namenili za športne aktivnosti.

Jože se vrne jutri …

Sledil je pouk – spoznavanje živali in kamnin. Razdelili smo se v 2 skupini. Pouk je bil dokaj zanimiv, saj smo izvedeli veliko novega.

Po večerji smo družabni večer preživeli zunaj. Nekateri so kartali, drugi igrali nogomet, badminton … najbolj 'vroče' je bilo na in ob košarkaškem igrišču, saj so fantje igrali turnir.  

 Osvojila sta ga Uroš in Belmin.

Sedaj smo v sobah in utrujeni pišemo dnevnike. Počasi se odpravljamo v deželo sanj …

                                                         Ana B. & …